Besedilo
Pod to goro zeleno raste mi rožmarin, kdor si ga utrga, naj dobro ve, da mu bo drag spomin. Pod to goro zeleno ljubil sem tebe samo, pa me srce je prevaralo, kako mi je hudo. Rožmarin je ovenel, ko sem šel v tuji svet, suhi ta cvet pa mi je dehtel še mnogo, mnogo let. Pod to goro zeleno vrnil se bom nekoč, morda pa tam spet našel bom si rožmarin cvetoč.
