Besedilo
Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic, ko kralj po planini visoki pohajam za tropom ovčic. Saj tukaj na sončni višavi le sam sem, le sam gospodar, živim le po pameti zdravi, za muhe mi ljudske ni mar. Nikomur tu nisem na poti, na poti ni meni nikdo, kdo čisto veselje mi moti, kdo moti življenje mirno? Nikdar ne zmrači se mi čelo, nikdar ne stemne se oči in pojem in ukam veselo, da z gore v goro se glasi. Naj drugi okoli po sveti si iščejo slave, blaga, jaz hočem na gori živeti, tu sreča, tu mir je doma. Ne, palice svoje ovčarske za žezlo kraljevo ne dam in rajši ko krone cesarske
