Besedilo
Spet vandram s kitaro po svetu, zahajam pod okna deklet. Veselo prepevam o sreči, ker ljubim ta vandrovski svet. Pojem Marjanci, zdaj Nadi, zdaj Miri, kdo spomnil bi vseh se imen, vendar srce se nikjer ne umiri, saj tega zaupat ne smem. V stari podobi ubrani glasovi v spremljavi kitare zvene. Pesem se zgublja v zvenečih valovih in v daljnih odmevih zamre. Ne pojem jim žalostnih pesmi, ne mučim jim mlad’ga srca, saj sreča človeku v ljubezni se redko, le redko smehlja.
