Lisička je prav zvita zver,pod skal’co ima svoj kvartir.Pa z repkom mahlja,pa s kremplji prasklja,pa vpraša, če je lovec doma.Oj lovec pa na skal’ sedi,nabito puško v rok’ drži.Pa čaka na njo,da ustrelil jo bo,če le prikazala se bo.Lisička pa je zvita b’la,pri drugi luknji ven je šla.Na hribčku sedi,se sladko smeji,pa jagrčku fig’ce moli.
