En hud pesjan je živel,se futral je z ljudmi,z njih žup’co si je kuhal,obral jih do kosti.Enkrat pa en’ga najde,ga hoče v lonec dat’,preveč je čudno dišal,preveč je bil kosmat.Kdo bil je ta kosmatež,lahko ugane vsak.Dihur je bil, kajneda!Narobe, bil je vrag!Pesjan čez kotel padu,pa s kropom se polil,ga vrag je brž obglodal,pa župco vso popil.Uči nas tale štor’ja,da kjer sta vraga dva,da tisti zmerom zmaga,k’ ‘ma več pesjanskega.
