Besedilo
Tiho svetloba budi poljane in dobre ljudi in cvetje se z roso poji, nov dan že odpira oči. Meglice bežijo v nebo, ko žarki budijo oko. Z menoj danes srečno bilo srce bo mamino. Ko biseri sreče v očeh govorijo, ni treba besed, želja vseh sonet pove moj pogled. Veš, mama, s poljubom želim ti priznati, objem tvoj mi da toplino srca, ljubezen sveta. Kot da v naročju ti spim, v otroštvo se vrača spomin. Spet v sončnem se jutru budim, objeti s teboj se želim. Roke tvoje božajo me, za vedno otrok bom zate. Ko ranjeno mi je srce, mi daješ upanje.
